KULTURA

Aksinja Kermauner: Trpi naš čas za govorno inkontinenco?

Ljubljana, 22. februar 2019

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 21. februar razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Obeležujemo ga od leta 2000 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Ob 20-letnici je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay opozorila na pomen vseh maternih jezikov.

Obalainfo

Foto: Aksinja Kermauner, avtor: Andrej Petelinšek

Kot je v poslanici zapisala Azoulayjeva, bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti. Vendar to, kar so za nekatere jezike samoumevne značilnosti, ne velja za vse. Veliko maternih jezikov nima nacionalnega oziroma formalnega statusa kot tudi ne takšne veljave, da bi se jih učilo na nacionalni ravni. To po mnenju Audrey Azoulay vodi do razvrednotenja določenih maternih jezikov in posledično v njihovo izginotje. Pri tem je opozorila na jezike staroselcev, ki jim je bil letošnji dan maternih jezikov še posebej posvečen.

Unesco je namreč letošnje leto razglasil za mednarodno leto domorodnih jezikov. Domorodna ljudstva štejejo okrog 370 milijonov pripadnikov, govorijo pa večino od približno 7000 jezikov, kolikor jih danes poznamo na svetu. Kot so sporočili z Evropske komisije, je jezikovna različnost v svetu čedalje bolj ogrožena – približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo.

V EU danes govorimo 24 uradnih jezikov, med katerimi je od pristopa Slovenije EU leta 2004 tudi slovenščina. V Evropi pa je tudi več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov. Po podatkih Evropske komisije naj bi slovenščino v Sloveniji kot materni jezik govorilo 1.920.000 ljudi, kot drugi jezik pa 75.000 ljudi. Po ocenah je na svetu skupaj več kot 2,2 milijona uporabnikov slovenskega jezika.

Poslanico ob dnevu materinščine je pripravila tudi predsednica Društva slovenskih pisateljev (DSP) Aksinja Kermauner. V njej je poudarila, da v maternem jeziku ustvarjamo, sanjamo, ljubimo, mislimo, govorimo, dihamo, smo. Pa tudi pojemo, kričimo in šepetamo, nakladamo in predavamo ter produciramo govorno maso. “Preveč? Je vsaka beseda, ki jo izustimo, zares potrebna? Trpi naš čas za govorno inkontinenco? Razsipa po nepotrebnem dragocene besede? Kje so meje logoreje,” se je ob tem vprašala.

Aksinja Kermauner je pozvala, naj cenimo svoj materni jezik: “Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več.”

Obalainfo

Foto: Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay

Na pomembnost ohranjanja materinščine so opozorili različni dogodki po svetu. V Cankarjevem domu so tako ob svetovnem dnevu maternega jezika in 100. obletnici priključitve Prekmurja k matici pripravili literarno-glasbeni večer z naslovom Povej mi kaj lepega, ki so ga oblikovali ustvarjalci iz Prekmurja. Na prireditvi v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in dr. Šiftarjeve fundacije, ki jo je vodil Franci Jus, so sodelovali literati Evald Flisar, Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Vesna Radovanovič, Ernest Ružič, Dušan Šarotar, Denis Škofič in Suzana Tratnik. Za glasbeni del sta poskrbela Klarisa Jovanović in Luka Ropret.

Prekmurščino lahko namreč prištejemo k avtohtonim, maternim jezikom, so izpostavili na večeru, saj ni le narečje, ampak ima znanstveno slovnico, obsežen slovar in bogato knjižno tradicijo. V prekmurščini se pišejo literarna dela, ustvarja v popularni kulturi, njena arhaična oblika pa je še vedno živa med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Prekmurski jezik se lahko kot interesni dejavnost učijo učenci na petih osnovnih šolah v Prekmurju.

Uredništvo