TRENDI

Mladi potrebujejo odziv resničnih oseb in neposredne izkušnje

Ljubljana, 28. december 2018

Današnji otroci in mladostniki so sicer tehnično tako dobro podkovani, da računalnik in internet obvladajo do potankosti, hkrati pa sodijo med najbolj ranljive uporabnike svetovnega spleta. Zaradi svoje neizkušenosti pa tudi radovednosti se lahko namreč kaj hitro ujamejo v njegove skrivne pasti.

Osveščanje mladih o varni rabi interneta postaja v svetu, ki neprestano ponuja nove in nove storitve, vedno pomembnejše. Z dr. Albertom Mrgoletom, predsednikom nacionalne mreže TOM – Telefona za otroke in mladostnike in psihoterapevtom v zavodu Vezal, smo se pogovarjali o slabostih tehnološkega sveta, ki lahko negativno vplivajo na odraščanje.

Obalainfo

Foto: Simon Podgoršek

Nedavno ste v okviru projekta Varna raba interneta odraščajočim uporabnikom položili na srce, da jim internet ne more povedati, kdo so in kaj je smisel življenja, si pa zelo prizadeva, da bi to lahko storil. Zakaj takšno opozorilo oziroma svarilo?

V svetu interneta je polno lažnih in neresničnih sporočil, ki mladim ne dajejo oporne točke za zdravo odraščanje. Mnogo je pretiravanj in manipulacij, ki izkrivljajo odgovore na njihova vprašanja glede odraščanja in medsebojnih odnosov. Verjeti informacijam, ki so podane na spletu, pomeni osiromašenje izkušnje resničnega življenja. V življenju potrebujemo odziv resničnih oseb, potrebujemo izkušnje iz življenja, iz katerih se učimo pravih stvari.

Izpostavili ste, da sodobno življenje kljub vsem prednostim ne omogoča lažjega odraščanja. Ugotavljate celo, da tehnološki svet vse bolj otežuje prehod iz otroštva v odraslost. Kje in kako se to kaže?

Za učenje veščin, s katerimi gremo skozi življenje, potrebujemo izkušnje. Izkušnja odraščanja je ena pomembnejših pri oblikovanju odrasle in samostojne osebnosti. Za to potrebujemo odzive konkretnih in realnih oseb iz naših neposrednih izkušenj vsakdanjega življenja. Mladi potrebujejo izkušnjo, da so zavrnjeni ali sprejeti med vrstniki, potrebujejo izkušnje preizkušanja in napak, potrebujejo izkušnje o tem, kako lahko napake popravijo. V tehnološkem svetu so rešitve in izkušnje idealizirane ali pretirane. Skozi takšne izkušnje mladi ne dobijo realnega odziva, iz katerega bi se lahko učili o resničnem življenju, v katerega vstopajo. Tu gre zlasti za izkušnje in učenje empatije, za sposobnost, da se vživimo v doživljanje drugega in njegove šibke točke.

Kakšno pomoč mladi najpogosteje iščejo z uporabo interneta?

Internet je postal vzporedno okolje, na katerem mladi preskušajo in doživljajo svoja vprašanja glede odraščanja. To so vprašanja glede dilem lastnega odraščanja, glede spolne identitete, glede sprejetosti med vrstniki, glede zadreg v medsebojnih odnosih tako doma kot med vrstniki, glede umestitve sebe v družbi, glede zadovoljevanja svojih potreb. Tudi ob izkušnjah eksperimentiranja, ko iščejo svoje mesto v družbi. To so zelo konkretna vprašanja, od tega, kdaj imajo lahko prve spolne odnose, do tega, kako naj se opredelijo ob ločitvi staršev.

Obalainfo

Foto: FB TOM

Omenjali ste tudi, da lahko dobrine, ki jih tehnologija mladim omogoča, povzročijo škodo v mentalnem razvoju? To se sliši zelo zaskrbljujoče. Kako pride do tega?

Ravno to, da mladi za svoje razvojne dileme potrebujejo odzivnost ljudi, na katere se lahko zanesejo in jim zaupajo, ljudi, ki jim posredujejo resničen odziv iz realnega življenja, tudi odziv, ki je trd in neizprosen, je nekaj, kar oblikuje osebnost z veščinami za preživetje v realnem svetu. Za zdrav razvoj osebnosti mladi potrebujejo bližnje, na katere se lahko naslonijo, ob katerih imajo varno oporo. To je podlaga za zdrav mentalni razvoj. Brezosebni odzivi ljudi, s katerimi ne delimo čustvene navezanosti, in iz tega izhajajoče manipulacije v virtualnem svetu tega ne omogočajo.

Kako se odzovete na tovrstna vprašanja na Telefonu za otroke in mladostnike? Kaj svetujete mladim?

Mladi postavljajo vprašanja, ki so povezana z njihovimi razvojnimi dilemami in potrebami. To zahteva odgovor odraslih in zrelih ljudi. Večinoma lahko na vprašanja odgovorijo svetovalci, ki so za to usposobljeni. Mladim lahko svetujejo možnosti rešitev, ki so na voljo v dani situaciji. V primerih, ki pa presegajo možnost odziva svetovalcev, vedno preverimo, kje je otrok varno navezan, h komu se lahko zateče, kdo skrbi zanj, kje lahko dobi podporo. Najprej so to seveda starši in skrbniki, nato učitelji, trenerji, drugi mentorji. Skratka, ljudje iz okolja varnega pristanišča, kamor lahko napotimo otroka.

Lahko iz števila klicev na vaš telefon sklepamo, da namenjajo starši premalo pozornosti aktivnostim njihovih otrok na internetu? Zakaj se otroci ne obrnejo nanje po pomoč? Mislijo, da imajo premalo znanja, gre za temo, o kateri jih je sram govoriti …?

To je zelo pomembno vprašanje. Res se zdi, da starši glede uporabe tehnologije nimajo realnih predstav glede tega, v kakšnih preizkušnjah se nahajajo njihovi otroci. Obvladovanje izzivov interneta in aktivnosti na socialnih omrežjih, je npr. za neko 12 letnico pretežak izziv. Potreba po tem, da bi bila sprejeta med vrstniki, slavna, pomembna, je razvojna potreba. Ko nekdo vse to prek interneta lahko zlorabi in se otrok znajde v težavah, je pomembno, kako starši omogočajo varno zavetje otroku, da lahko pride do njih z vsemi možnimi napakami in spodrsljaji. Kaznovanje napak in vsiljivo starševstvo, kar je običajna praksa v večini družin, k temu ne pripomorejo. Ne gre toliko za znanja in sram, gre za pomanjkanje zdravega stika z odraščajočimi otroki. O tem govoriva z ženo v knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo.

Virtualni svet pogosto predstavlja beg pred stisko v realnem svetu. Zakaj je takšno spoprijemanje s težavami lahko nevarno?

V virtualnem svetu ni odgovornosti, mogoče se je izmakniti odzivu iz resničnega sveta. Nekomu lahko rečeš karkoli in ni povratnega odziva, ni pogleda v oči, s katerim se moram soočiti in sprejeti odgovornost za svoje ravnanje. Zato se zdi, da je življenje v virtualnem svetu lažje. Omogoča nam beg v iluzije, iz katerih se ne učimo veščin resničnega življenja. Beg in obvozi ob resničnih težavah in ovirah tako ne prinašajo možnosti, da bi se mladi okrepili v izkušnjah premagovanja življenjskih ovir.

Kako pogosto se mladi obrnejo na vas zaradi nasilja na spletu in za kakšne primere navadno gre?

Nekatere teme so informativne in za svetovalce lažje. Težje teme, s katerimi se mladi obračajo na TOM, pa so: spletno nadlegovanje, poniževanje, izsiljevanje na spletu zaradi objavljenih fotografij, degradacije in diskvalifikacije prek lažnih profilov, nagovarjanja (izsiljevanja) k dejanjem, ki jih mladi sami od sebe ne bi storili, tudi samomori, vprašanja glede stikov v živo z neznanci. Skratka, primeri, ki so v večini pretežki za odraščajoče mlade, in pri njih potrebujejo varen naslon na odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo.

Obalainfo

Foto: FB TOM

Ali se kdaj zgodi, da pokličejo tudi starši in prosijo za pomoč, ko jim je recimo otrok rekel, da je z vami govoril o neki težavi?

Starši se na TOM obračajo vse pogosteje. So izgubljeni in nemočni v primerih, ki jih presenetijo. Soočajo se s primeri, kjer so upravičeno zaskrbljeni, niso pa opremljeni za ustrezen odziv. Njihova vprašanja so povezana s tem, kako naj se odzovejo, kako naj pravilno ravnajo.

Vsa sodobna tehnologija in različne digitalne možnosti komunikacije klicev na TOM telefon menda ni zmanjšala? Otroci še vedno uporabljajo ta »staromodni način komunikacije«. Čemu to pripisujete?

Prav to je znak potrebe po živem odzivu, po odzivu oseb, na katere se lahko zanesejo, s katerimi se počutijo varno. O tem obširno pišemo v zborniku ob 25 – letnici TOM telefona.

Kdaj se lahko obrnejo na vas? Morajo imeti kakšno konkretno težavo ali ste na voljo tudi preprosto zato, da jim v določenem trenutku prisluhnete?

Slogan TOM telefona je »Odgovor je pogovor«. TOM telefon je namenjen vsem odraščajočim, ki ob svojih vsakdanjih vprašanjih potrebujejo odziv odraslih. Ni pomembno, kakšno je vprašanje, svetovalci na TOM so vedno pripravljeni za odziv na katero koli vprašanje. Morda le ta opomba. Mladina v možnosti brezplačnega odzivanja na TOM vidi tudi priložnost za zabavo in zafrkancije. Morda prav v tem času nekdo drug potrebuje odziv na svojo stisko.

Kaj bi sporočili tistim, ki si ne upajo poklicati, jih je sram, strah ali imajo kakršnekoli druge pomisleke?

TOM je telefon, ki zagotavlja resnično anonimnost, in to je eno osnovnih načel našega delovanja. Za reševanje svojih težav ljudje potrebujemo druge, potrebujemo tudi zaupanje, da bomo slišani in da nam bo nekdo na voljo. Kdor te izkušnje nima, je na tem, da mora tvegati. Verjamem, da izkušnja tveganja z odzivom na TOM mlade ne bo razočarala glede izkušnje zaupanja, da si ljudje med seboj lahko pomagamo v težavah.

Nataša Fajon