Glasbena skupina Žavbi Brothers

V slovenski Istri jih ljudje že poznajo. Glasbena skupina Žavbi Brothers, ki obeležuje že šesto leto delovanja, temelji na družini. Skupino sestavlja pet bratov, Tadej, Matija, Jernej, Marko in Luka, ki želijo ustvarjati avtorsko glasbo. Doslej so izdali dva komada, pod oba se je podpisal Jernej. Kot sam pravi, je že v mladih letih rad pisal in ustvarjal, a tega si ni upal povedati na glas. Danes je drugače.

 

Zakaj je Jernej Žavbi glasbenik?
Glasba me spremlja od malih nog. Rojen sem v družini, kjer glasba pomeni nekaj več. Doma so vsi nekako »v glasbi«. Pri petih letih sem prvič v roke prijel violino, ki je, to moram poudariti, eden mojih najljubših instrumentov. Po vzoru starejšega brata sem kasneje poprijel še za harmoniko. Obiskoval sem ”zborček” in mislim, da sem že takrat – morda celo nehote – glasbo začel čutiti kot del sebe in svojega izražanja. Seveda je bilo neizogibno spregledati navdušenje bratov in ostalih družinskih članov, kar me je gnalo naprej, k cilju, ki ga še zdaj poskušam doseči.

Ta pa je?
Osrečevanje ljudi vsakič znova, ko stopim na oder.

A poleg glasbe si se v preteklosti ukvarjal tudi z nogometom. Pravijo, da gresta šport in glasba z roko v roki.
Res je. V mlajših letih sem imel poleg glasbe še en hobi, nogomet. S skupino prijateljev smo sprva žogo brcali v Šmarjah, kasneje pa tudi v Kopru. Žal je mojo nogometno kariero prekinila poškodba kolena. A posvetil sem se glasbi in danes sem tu.

Jerneja glasba spremlja na vsakem koraku.
Jerneja glasba spremlja na vsakem koraku.

Sedaj imaš svoj bend. Obstajate že šesto leto. Od kod želja in ideja po lastnem bendu?
Ideja o ustanovitvi benda je prišla nepričakovano. Vsak od nas je, še kot otrok, igral svoj instrument. Enkrat smo nekaj odigrali skupaj in porodila se nam je ideja, da bi lahko glasbo ustvarjali skupaj.

Veliko vas je, a v skupini delujete kot eno. Kako težko je?
Precej. Sicer ima vsak svojo vlogo, a v ozadju je še veliko dela, ki si ga razporedimo glede na sposobnosti in leta posameznika. Nekdo raje počne eno, drugi nekaj drugega. Vsak je zadolžen za določeno stvar, a če kdo potrebuje pomoč, si jo brezpogojno nudimo.

Kdo je vaš vzornik?
Če bi imeli vzornike, bi se na nek način omejevali. Želimo biti drugačni. Posebni in unikatni.

Ravno zato tudi ustvarjate svojo, avtorsko glasbo …
Ustvarjamo glasbo, ki izhaja iz naših čustev. Radi bi, da poslušalec ob naših pesmih začuti to, kar mu želimo povedati. Želimo širiti ljubezen, veselje in vse dobro, kar nam glasba nudi!

Kje najraje nastopate? Kje si želite nastopati?
Težko je določiti kraj, kjer najraje nastopamo. Vsak nastop je lahko še tako poseben. Veliko je odvisno tudi od občinstva in mnogih drugih stvari. Če moram izbrati, bi rekel, da v zadnjem času radi zaigramo na terasi kakšnega izmed hotelov. V prihodnosti pa si želimo nastopati tam, kjer bomo s svojo glasbo navdušili ljudi in jim pokazali najlepšo plat glasbe. Morda tudi v tujini. Gremo korak za korakom, in ko bo, če bo, nastopil čas, bomo z veseljem sledili svojim sanjam.

Kako težko je vse skupaj usklajevati? Trenutno vas je v bendu kar pet, to pa je zaradi obveznosti vsakega, zelo zahtevno. Ali pač?
Res je, ni lahko. Vsak ima svoje obveznosti, šolo in ne nazadnje druge hobije. Zdaj se počasi pridružuje še šesti brat. Nujno je, da se dobro organiziramo, in potem ima lahko vsak čas tudi zase.

Koliko ti osebno pomeni Žavbi Brothers bend?
Ogromno. Veselje ob skupnem delu, ko ustvarjamo, je nekaj, česar ne bi nikoli rad izpustil iz rok. Glasba nas je še bolj povezala. Najbolj pomembno je, da smo skupaj.

Prej si rekel, da ima vsak svojo vlogo. Kdo ima vlogo »nergača« in na drugi strani, komu malce bolj popuščate? Mlajšim?
Matija morda še najbolj izstopa po svojem perfekcionizmu. Na ta način tudi ostale spodbuja k delu in opravljanju svojih dolžnosti. Popuščamo ne, ima pa najmlajši včasih privilegij, saj še ne ve vsega in zato ni zmožen opraviti določenega dela.

Prej sva dejala, da ne želite nikogar kopirati. Želite biti unikatni. Pa vendar, a imaš ti svojega vzornika?
Pravzaprav niti ne. Od vsakega glasbenika, ki mi je pri srcu, poskušam vzeti najboljše in to uporabiti v svojo korist.

Koliko so vam starši pomagali, da ste prišli tja, kjer ste danes?
Najpomembnejše, kar so nam dali, je ljubezen do glasbe. Že od malih nog so nas navdušili zanjo. Po njihovi zaslugi smo v roke prijeli instrumente in začeli oblikovati svoj glasbeni talent.

Ti pišeš pesmi. Pravzaprav sta oba komada, ki ste ju izdali, tvoja avtorska. Rad pišeš pesmi?
Že kot mlajši sem si želel pisati in ustvarjati, a si tega nisem upal povedati na glas. Sedaj svoja čustva brez težav izrazim v pesmih. Seveda, rad pišem pesmi. To me osrečuje. Ob tem pa poskušam doseči, da se bo moja melodija dotaknila še koga drugega.

Žavbi Brothers so Tadej, Matija, Luka, Jernej in Marko.

V obeh pesmih je veliko tvoje zgodbe. Prvi vaš komad je Tisti večer. Kakšno je njegovo ozadje?
Ta pesem je nastajala dlje časa. Ker je bila moja prva, me je navdajal dvom, ali bo komu všeč. Nisem bil prepričan, če jo bodo sprejeli tako, kot bi si sam želel. Svojo podobo je spreminjala glede na mnenja mojih bližnjih. Ti so mi v dobri veri svetovali, saj so želeli, da bo komad kar se da dober. Bi pa svojo plat zgodbe, zaradi katere je ta pesem nastala, zamolčal. Želim si, da se vsak, ki jo bo poslušal, najde v njej. Sebe, svojo zgodbo, svoja čustva.

Kmalu po prvem komadu ste izdali še drugega. Naslov je Ne vem, zakaj. V njej je še ena tvoja zgodba. Kakšna je?
Nekatere stvari rad zadržim zase in jih delim le z bližnjimi. Na vprašanje lahko odgovorim kar z verzom iz pesmi: »Ne vem, zakaj, ne morem ti povedat …«

V bendu pa ne pišeš samo glasbe in besedil, ampak tudi igraš na kitaro. Bas kitaro, če smo natančni …
Res je. V večini pesmi igram bas kitaro. Instrument, ki mi na začetku ni dišal, mi je sedaj vedno bolj pri srcu. Igranja nanj me je sprva učil oče, saj jo igra tudi sam. Hvaležen sem mu.

Za konec, kdo je Jernej Žavbi, ko ni glasbenik?
Oseba, ki je rada z družino in prijatelji. Moram pa priznati, da me glasba tako ali drugače spremlja na vsakem koraku.

ARMIN SEJARIĆ

V novicah