Intervju s primorskim poslancem Brankom Simonovičem

Naš tokratni sogovornik je Branko Simonovič, ki je bil za poslanca izvoljen na listi DeSUS v Izoli, opravlja pa tudi funkcijo podpredsednika državnega zbora.

 

Kaj in kdaj je botrovalo vašemu vstopu v politiko?
Leta 1993 sem bil imenovan za direktorja Hotela Delfin in kaj kmalu sem spoznal namene nekaterih lobijev, ki so želeli v njegovi neposredni bližini zgraditi marino, hotel pa spremeniti v apartmaje. Te bi prodajali oz. tržili po vzoru marine San Rocco v obliki ponudbe privez + apartma. To bi pomenilo stečaj hotela, veliko zaposlenih pa bi ostalo brez dela. Kot trmast Istran sem začel iskati poti, da to preprečim in zagotovim nadaljnjo zaposlitev vsem 47 delavkam in delavcem. Ena od možnosti za dosego cilja je bila vključitev v politiko, kar sem tudi storil. Leta 1994 sem postal občinski svetnik stranke DeSUS. Imenovan sem bil tudi v Sklad stavbnih zemljišč Občine Izola in tako so se stvari začele obračati v drugo smer. Danes smo lahko na Hotel Delfin ponosni vsi, ki smo v njem delali že več kot 20 let nazaj, današnji zaposleni in predvsem uporabniki naših storitev, upokojenci.

DeSUS je bila moja prva in edina politična stranka. Zakaj DeSUS? Ker je nastal iz vrst ZDUS, ki je lastnica Hotela Delfin. Skladno s tem je hotel tudi danes ponudnik storitev upokojencem iz vse Slovenije, ki so tudi večinski gostje hotela.

Hotel ste vodili dve desetletji. Kaj imata skupnega turizem in politika? So vam izkušnje iz hotelirstva kaj pomagale pri delu v politiki?
Turizem in politika imata veliko skupnega. Turisti ne prihajajo v kraje, ki jih zanimajo, zaradi hotelskih sob, če poenostavim. Turiste privablja celotna ponudba kraja, ne nazadnje pa tudi storitve, ki jih ponujajo tamkajšnje namestitvene kapacitete. Pri delovanju v turizmu sem imel vedno pragmatičen pristop. V hotelu smo najprej ugotavljali potrebe in pričakovanja potencialnih gostov in njihovo pripravljenost za plačevanje hotelskih storitev. Brez politike in vključevanja v urejanje posameznega kraja je težko vplivati na ponudbo, ki si jo ta kraj želi in jo je zmožen ponuditi. Žal mi je le, da je še veliko idej ostalo nerealiziranih.

Dolgo ste bili del občinske oblasti, štiri leta tudi podžupan. Kako bi ocenili vaše delovanje v lokalni politiki in kakšne izkušnje ste pridobili v tem obdobju?
V občinski politiki sem resno deloval zelo dolgo. Stranka DeSUS že vse od leta 1994 (razen mandata 2014 – 2018) v Izoli deluje kot konstruktivna opozicija, ki je vedno stremela k vzajemnemu spoštovanju in iskanju novih rešitev, predlogov ter sodelovanju. Sam verjamem v pregovor, da več glav več ve. Res pa je, da je treba vztrajati, ko se odločiš za določeno pot. Z vstopom v politiko sem pridobil veliko izkušenj na tem področju.

Kandidirali ste tudi za župana, a niste bili izvoljeni. Čemu pripisujete neuspeh?
Za kandidaturo za župana sem se po dogovoru s kolegi v stranki odločil, da bi stranka dobila več občinskih svetnikov. To nam je tudi uspelo. Leta 2014 sem prišel v 2. krog, a ker nisem pristal na »kupčkanja«, nisem bil izvoljen. Kot občinski svetnik, podžupan in član odbora za finance sem dobro poznal zadeve. Glede na stanje, v katerem se je občina Izola takrat nahajala, nisem želel obljubljati neuresničljivih stvari. Če sem čisto iskren, si prav zato v resnici nisem niti želel po

 

stati župan.

Stranka DeSUS je na zadnjih parlamentarnih volitvah v primerjavi z minulimi zabeležila slabši rezultat. Poslanskega mandata ni dobil niti vaš predsednik. Kje vidite razloge?
Iz analize, ki smo jo pripravili in sprejeli v organih stranke, je razvidno več razlogov za slabši rezultat. Težko bi jih opisal zgolj v nekaj stavkih. Žal je bila naša stranka na teh državnozborskih volitvah v nekem smislu poraženka, saj kljub enajstim poslancem v prejšnjem mandatu in poziciji koalicijske stranke, ni uspela realizirati volilnega programa. Morda bi na tem mestu dodal še to, da nove liste v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju, ob čemer se porajajo številna vprašanja – od financiranja njihovih političnih kampanj do dejanske možnosti realizacije programskih točk. V preteklosti se je to na primer zgodilo Pozitivni Sloveniji, Državljanski listi …

Je bil preskok iz lokalne politike v državni hram demokracije velika sprememba ali je delo podobno?
Vsako delo, če ga želimo odgovorno opravljati, je zahtevno in od nas terja odgovoren pristop. Zagotovo mi je v pomoč poznavanje lokalne politike in vloga generalnega sekretarja stranke DeSUS. Morda se komu zdi, da je delo poslanca nezahtevno, vendar vam zagotavljam, da temu ni tako.

V novem sklicu so vam dodelili mesto tretjega podpredsednika državnega zbora. Kakšne so vaše zadolžitve in kako se znajdete v tej vlogi?
Opravljam funkcijo enega od treh podpredsednikov državnega zbora, ki imamo med seboj enakovreden položaj. Podpredsedniki pomagamo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in ga nadomeščamo v primeru odsotnosti. Kljub t.i. »porodnim« krčem, menim, da korektno opravljam svoje naloge kot podpredsednik.

Kaj za nek kraj pomeni, da ima poslanca v državnem zboru, in koliko njegovega dela naj bi bilo posvečeno interesom kraja v primerjavi s tistimi za vse državljane? Ali lahko pri tem pride do konflikta interesov?
Poslanci moramo v prvi vrsti ščititi javne interese, zagotovo pa lahko s poznavanjem svojega domačega okolja pripomoremo tudi k urejanju vprašanj, ki so pomembna za njegove prebivalce. Prav zato smo ustanovili Klub istrskih poslancev, ki je imel nekaj dni nazaj svojo prvo sejo. V imenu kluba bomo v prihodnje obiskali vse istrske župane, najbrž pa se bomo sestali tudi s predstavniki podjetij, ki so pomembna za to področje.

Stranka DeSUS se je v preteklosti znašla tako v opoziciji kot koaliciji. Kakšna je po vašem mnenju razlika v delovanju na eni in na drugi strani?
Če želimo uresničiti vsaj del programa naše stranke, moramo biti v koaliciji, saj bomo v nasprotnem primeru spet poraženi. Opozicija išče vse mogoče pike in vejice ter onemogoča realizacijo zastavljenih ciljev. Velikokrat smo priča napadom, da so vsi predlogi, ki jih predlaga koalicija, slabi in neustrezni za uresničitev. Če bi bil DeSUS v opoziciji, bi bili zagotovo konstruktivna opozicija, kar je ne nazadnje tudi njena naloga.

Kako ocenjujete vlogo vaše stranke v trenutni koaliciji? So odnosi med koalicijskimi partnerji pozitivni?
Najprej moram povedati, da imamo v tem mandatu manjšinsko koalicijo, ki jo sestavljamo štiri stranke in ena lista, kar zahteva več usklajevanja in vloženih naporov za uresničitev zastavljenih ciljev. Stranka DeSUS je pomemben del te koalicije in po moji oceni so odnosi med koalicijskimi partnerji korektni in pozitivni.

Parlamentarne seje znajo biti tudi stresne. Nedavno ste to preizkusili na lastni koži, ko so vam v mikrofon ušle neprimerne besede. Kakšne posledice je to imelo za vas in kako ste se soočili z njimi?
Drži. Za neprimerne besede sem se opravičil vsem deležnikom. Na podlagi storjenega ne občutim nekih posebnih posledic. Ravno nasprotno, veliko znancev mi je čestitalo za vztrajnost in trmo pri vodenju dotične seje, kjer sem res izrekel neprimerne besede, vendar je po mojem mnenju treba reči bobu bob, ko si nekdo to zasluži.


Nedavno ustanovljeni Klub istrskih poslancev, ki mu Branko Simonovič predseduje.

Vlada v zadnjih javnomnenjskih anketah beleži podporo, ki ji nismo bili priča že dolgo. Čemu pripisujete njen uspeh in kaj ji napovedujete v prihodnje?
Uspeh pripisujem koalicijskemu sporazumu in rebalansu državnega proračuna za leto 2019. Oba dokumenta kažeta, da sta socialno naravnana – dvigovanje pokojnin, plač, sredstev za zdravstvo, kulturo in znanost. Pozdravljam tudi mini pokojninsko in davčno reformo. Verjamem v uspeh vlade tudi v prihodnje, če bomo nadaljevali po zastavljeni poti.

Izola je nedavno dobila novega župana. Kaj si želite za svoje mesto v novem sestavu občinske oblasti?
Novi izolski župan, Danilo Markočič, je član stranke DeSUS. Predvsem si želim, da bi akterji v lokalni politiki začeli sodelovati in se med seboj spoštovati ter delati v dobrobit naših občank in občanov. V preteklosti namreč to ni bila praksa v naši Izoli, saj je politika občanke in občane delila na naše in vaše. Rezultat teh delitev je stanje, s katerim se v Izoli spopadamo tudi danes.

Kako se znajde Izolan v Ljubljani? Pogrešate kaj Izolo?
Res jo pogrešam, še najbolj pa čas, ki bi ga lahko preživel s svojo družino, vnuki, prijatelji in znanci. V Ljubljani sem stalno tempiran na izpolnjevanje obveznosti, običajno hitim od ene do druge, zato mi dnevi minevajo izjemno hitro. Najbolj vesel sem, ko se odpravim domov in se vozim proti naši prelepi Istri.

Nataša Fajon

V novicah