Intervju: Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper

V pogovoru z županom Mestne občine Koper, Alešem Bržanom, smo se dotaknili aktualnih tem, s katerimi se je spopadel v prvem polletju svojega županovanja.

Gospod župan, imenovali ste kar pet podžupanov. Zakaj toliko? Je razlog nezaupanje do nekaterih strokovnih služb občinske uprave?

Odločitev o imenovanju podžupanov ni v ničemer povezana z mojim zaupanjem v občinsko upravo, ki svoje delo opravlja zelo profesionalno in popolnoma v skladu z mojimi pričakovanji in zahtevami. Že v času volilne kampanje sem v primeru svoje zmage napovedal večjo neposredno odgovornost izvoljenih politikov in bolj aktivno vlogo občinskega sveta pri vodenju skupnosti. V Mestni občini Koper je kar nekaj področij, ki so bila v preteklosti deležna manj pozornosti ali pa so bila neprimerno upravljana, zato sem se odločil, da bom ta področja zaupal podžupanom. Ti namreč niso samo uslužbenci, odgovorni županu, ki jih je imenoval, temveč so tudi politiki, odgovorni volivkam in volivcem, ki bodo na koncu s svojimi glasovi ocenili rezultate njihovega dela. Podžupani tudi niso vezani na moj mandat, ampak na svojo učinkovitost. Zato se lahko njihovo število v prihodnje tudi spremeni.

Župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan. Foto: Ana Gregorič

V vašem predvolilnem programu ste med drugim dali poudarek obnovi in razvoju podeželja. Katere so tiste prioritete, ki ste jih že ali jih nameravate izpeljati najprej? In zakaj vam našteti ukrepi oz. projekti pomenijo prioriteto?

V svojem programu sem poudaril predvsem enakomeren razvoj celotne občine, tako podeželja kot tudi mesta. Ker pa v podeželje skupnost v preteklih letih ni vlagala dovolj, smo letos investicije na tem območju pospešili, še zlasti ko gre za prometno infrastrukturo. Dela se bodo jeseni začela na Slemenski cesti v Hrvatinih, in sicer na odseku med pokopališčem Sv. Brida do krožišča v Kolombanu, kjer bo občina cesto temeljito obnovila, razširila, zgradila krožišče, pločnik in kolesarsko stezo. Sanirali bomo kilometer dolg odsek ceste Šmarje – Puče, ki predstavlja edino prometno povezavo za prebivalce tega območja, obnovili zadnji manjkajoči odsek na cesti Sirči – Hrvoji in odsek ceste Marezige – Truške ter sanirali tamkajšnji most. Letos bomo zaključili tudi sanacije cest za Boršt, Glem, Kozloviči – Trsek, Bonini – Prade, Sv. Anton – Kavaliči in izvedli krožišče na Škofijah, v Pradah in Pobegih pa je naložba praktično sklenjena.

Moj cilj pa ni le mašenje lukenj v infrastrukturi podeželja, temveč tudi priprava celovitega terminskega plana ureditve komunalne infrastrukture, ki ga bomo vključili v postopek priprave in sprejema Občinskega prostorskega načrta. Obžalujem, da ga občina v vsem tem času še ni sprejela, saj gre za temeljni prostorski in razvojni dokument vsake lokalne skupnosti. Zagotovo pa bo Koper svoj OPN dobil v tem mandatu, saj smo v začetku meseca že objavili razpis za izbor izvajalca, z izdelavo pa bomo začeli julija.

V naših načrtih je tudi ureditev in pospešeni razvoj kraškega roba kot stičišča narave, turizma in športa, ki ga dopolnjuje ponudba kulture, gastronomije in drugih prostočasnih aktivnosti. Sistematično bomo urejali tematske poti na podeželju, urejali info točke, zagotavljali finančne spodbude za ureditev streh in fasad tudi v vaških središčih, razvijali projekt pametnih vasi, čez poletje in jesen pa načrtujemo tudi obnovo obzidja na taboru v Kubedu.

Kako se in se še boste spopadali z “zapuščino” prejšnje občinske oblasti? V mislih imamo najbolj razvpite primere, od sodnih postopkov do megalomanskih urbanističnih projektov ter vizij? Bi lahko izpostavili kakšen primer, ki ga trenutno rešujete in na kratko povedali, kako ga rešujete?

Ne želim se veliko ukvarjati s preteklostjo. Ne postavljam se v vlogo presojevalca smotrnosti odločitev mojega predhodnika. Za to presojo je zadolžen nadzorni odbor, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Svojo pozornost in energijo skušam usmerjati predvsem v nove projekte, je pa dejstvo, da moramo letos odšteti kar 20 milijonov za investicije in projekte, ki so že zastavljeni oziroma prevzeti in je bil trak zanje prerezan že lani. Pa tudi reševanje nepotrebnih sporov, kot sta bili na primer saga o nakupu Hotela Koper in podelitvi stavbne pravice Marini Koper, pa odprava posledic preuranjenih odprtij, odstranitev nezakonito postavljenih olimpijskih simbolov na Olimpijskem bazenu Koper vzamejo nekaj časa. Nedvomno se bom izvajanja svojega volilnega programa lahko bolj neobremenjeno lotil šele v prihodnjih letih, ko bom imel na mizi nekoliko manj »zapuščine«.

Koliko je zadolžena koprska občina in ali vračanje kreditov vpliva na njeno likvidnost? Se boste za uresničitev novih naložb morali še zadolžiti in koliko? Kako bo to vplivalo na izvrševanje proračuna?

Mestna občina Koper je zadolžena za več kot 30 milijonov evrov in smo ena izmed najbolj zadolženih slovenskih občin, a trenutno težav pri financiranju zapadlih obveznosti nimamo. Proračun, težak 67,5 milijona evrov, je občinski svet sprejel soglasno, v njem pa smo predvideli tudi možnost dodatne zadolžitve v višini 4,5 milijona evrov. To možnost pa bomo izkoristili le v primeru, če se nam bo odprla priložnost za izgradnjo določene njuno potrebne javne infrastrukture. Kot podjetnik vem, da zadolževanje samo po sebi ni ne dobro ne slabo, le pametno ali nespametno, zato Mestna občina Koper pod mojim vodstvom ne bo najemala nespametnih posojil.

Župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan. Foto: Ana Gregorič

Kakšne načrte imate z občinskimi stavbami v mestnem jedru Kopra in izven, v drugih krajih v občini, ki so potrebne obnove ali posodobitve in ki bi jih lahko koristno uporabili za potrebe javnih zavodov, služb, društev, …, za katere prejšnji župan ni imel posluha?

Občina že sedaj sistematično obnavlja svoje poslovne prostore v pritličjih različnih objektov starega mestnega jedra in s subvencionirano najemnino spodbuja obrtnike, gostince, trgovce, da se s svojo ponudbo vračajo vanj. Pripravljeni smo tudi na odkup nekaterih objektov, za katere ocenjujemo, da bi s pravo vsebino in ponudbo pospešili utrip določenih delov mesta. Za ta namen imamo pripravljena sredstva in v prihodnje načrtujemo kar nekaj takšnih odkupov. Med drugim bomo v mestu zagotovili večnamenski prostor za druženje občank in občanov, med drugim tudi za mlade, ki tak prostor najbolj pogrešajo. Seveda pa je namen občine preprečiti, da bi zanjo pomembne stavbe samevale, ne pa morebitnim zasebnim investitorjem onemogočati načrtov za obnovo in oživitev teh objektov.

Kot je znano, je vodooskrba v vseh obalnih občinah težava, ki jo odgovorni rešujejo že desetletja, nazadnje pa je v vodo padel še projekt vodooskrbe Istre s kraško vodo, za katerega bi država dobila tudi zajetno EU-sofinanciranje, a se je zataknilo pri lokalnih administrativnih postopkih. Rešitev je v izpeljavi projekta skozi državni prostorski načrt, ki bi povozil vsakršne prepreke lokalnih skupnosti. Ali ste razmišljali, da bi se skupaj z ostalimi sodelujočimi občinami Istre in Krasa na resornih ministrstvih odločno zavzeli za ta projekt? Ki bi občanom prinesel cenejšo vodo, upravljavcem vodovodov pa nemoteno oskrbo in posodobitev zelo dotrajane infrastrukture?

Dejstvo je, da vodooskrba obalnih občin ne more biti popolnoma odvisna od komercialne pogodbe z Istarskim vodovodom. Zato je novi direktor Rižanskega vodovoda dobil nalogo, da na podlagi ustreznih analiz poišče in izbere tisti vodni vir, ki bo slovenski Istri dolgoročno zagotavljal ustrezno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Pravkar sem prejel njegovo poročilo, ki ga bodo strokovne službe skrbno proučile, nato pa bomo šli v akcijo. Župani štirih obalnih občin smo v tem tednu obudili nekoč nepogrešljivo in zelo učinkovito medobčinsko koordinacijo, na katerih sprejemamo skupna stališča ter sklepe. Verjamem, da bomo skupaj in s sodelovanjem Kluba istrskih poslancev od države izposlovali sprejem ustreznih dokumentov in potrebna sredstva za izvedbo te nujne infrastrukture.

Zakaj menjujete sestavo svetov javnih zavodov in ali boste zamenjali tudi direktorje oziroma vršilce dolžnosti, ki jih je “postavil” prejšnji župan? Boste zamenjali občinskega člana nadzornega sveta Luke Koper?

Kadrovske menjave so vedno občutljive, zato se jih lotevam izjemno premišljeno. Nihče svojega položaja ni izgubil zgolj zato, ker ga je imenoval moj predhodnik, ampak izključno zato, ker sem imel na voljo boljšega kandidata, ki mu lahko zaupam. Tako bo tudi v primeru nadzornega sveta Luke Koper.

V kakšnim odnosih ste z državo, ko gre za usklajevanja na področjih skupnega upravljanja prostora, infrastrukture, denimo za drugi tir, bertoško vpadnico, hitro cesto proti Dragonji itd?

Svoje prve izkušnje v stiku z državo ocenjujem pozitivno. Naš odnos je korekten in pričakujem uspešno sodelovanje v prihodnosti. Vsem ministrom in državnim sekretarjem sem Mestno občino Koper predstavil kot konstruktivnega in zanesljivega partnerja, ki državi ne bo oteževal izvedbe njenih načrtov s postavljanjem nemogočih pogojev ali celo izsiljevanjem. Hkrati pa sem dal vsem sogovornikom tudi zelo jasno vedeti, da pričakujem hitre ukrepe, še zlasti, ko gre za področje prometne infrastrukture. Mestna občina Koper se duši v tranzitnem in tovornem prometu, zato takšnih razmer preprosto ne moremo več dopuščati. In ne bomo se zadovoljili z nekimi kozmetičnimi rešitvami za nekaj let. Zahtevamo celovite rešitve, ki bodo Koper dolgoročno razbremenile prometnega pritiska. Ključni pogoj za to pa je čimprejšnja izgradnja ceste med Koprom in Dragonjo, ki pa jo je treba zelo previdno umestiti v naš občutljivi prostor. Ker to stališče delimo vsi obalni župani, smo se skupaj odločili za imenovanje posebne strokovne skupine, ki bo oblikovala predloge konkretnih rešitev na posameznih odsekih trase, predloge pa bomo župani v mesecu ali dveh predstavili pristojnemu ministrstvu in državi.

Župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan. Foto: Ana Gregorič

Kakšno je vase stališče glede drugega tira? Podpirate enotirno ali dvotirno progo? Zakaj eno ali zakaj drugo?

O tem, da sedanja neustrezna železniška povezava Kopra s svetom nedopustno omejuje razvoj pristaniške dejavnosti in preobremenjuje avtocestni križ, smo Slovenke in Slovenci soglasje že dosegli. Vendar pa tako obsežna in zahtevna investicija, kot je gradnja drugega tira, ne sme biti izvedena zgolj za omilitev problema, ampak za njegovo dokončno rešitev. Ta pa ne more vsebovati omejitev obstoječe progi med Koprom in Divačo. Proga zato mora biti dvotirna in o drugačni rešitvi sploh nima smisla razpravljati.

V občini je 22 krajevnih skupnosti. V kakšni meri ste pri sestavi proračuna upoštevali njihove potrebe? Navedite vsaj tri primere, ki ste jim prisluhnili in zakaj ste jim?

Že v prvih tednih svojega mandata, sem sklical vseh 22 predsednikov svetov krajevnih skupnosti na delovni sestanek, na katerih sem jih prosil za predloge, ki bi jih lahko vključil v predlog proračuna za leto 2019. Želja je seveda veliko več kot denarja in vseh, seveda, ne bomo izpolnili že letošnje leto. Smo pa v proračun enakomerno vključili projekte, ki so jih predlagali predsedniki in v letu 2020 napovedali sprejem dvoletnega proračuna, ki bo upošteval načelo participativnosti in še v večji meri vključeval predloge krajevnih skupnosti. Pomembno pa je, da smo vzpostavili dialog, da sodelujemo in da skupaj tudi sproti rešujemo izzive, s katerimi se krajevne skupnosti soočajo.

Kako boste vodili stanovanjsko politiko v občini? Boste širili stanovanjski sklad? Če ja, kako? Z novogradnjami ali z obnovo prej omenjenih propadajočih stavb?

Ni skrivnost, da z vodenjem stanovanjskega sklada nisem zadovoljen. O tem ali obstajajo tehtni in utemeljeni razlogi, zakaj določeni projekti sklada še vedno niso pripravljeni na izvedbo, bo poročilo izdal nadzorni svet. Na podlagi tega poročila bom ocenil, kakšne ukrepe moram sprejeti, da pospešimo gradnjo novih neprofitnih stanovanj, ki jih Koper nujno potrebuje. Preveč občank in občanov že predolgo čaka na priložnost, da si dom ustvari v svojem kraju. Gre za naše ljudi, naše otroke, našo skupnost in moramo jih osvoboditi iz primeža stanovanjske stiske.

Vas skrbi oskrba starostnikov? Država skoraj ne gradi domov za ostarele, potreb je vse več. Ste razmišljali, da bi se povezali z Občino Hrpelje-Kozina, ki želi graditi dom upokojencev, da bi skupaj izpeljali investicijo in ostale formalnosti, potrebne za tako ustanovo?

Zelo dobro se zavedamo daljšanja življenjske dobe in večanja deleža starejših oseb, s tem pa tudi potrebe po dodatnih programih skrbi, ki prispevajo k boljši vključenosti starejših v družbo in jim omogoča, da v domačem okolju ostanejo čim dlje samostojni. S tem namenom smo že v letošnjem proračunu zvišali sredstva, ki jih občina letno namenja za delovanje teh programe, dodatno zvišanje pa predvidevamo tudi v prihodnjem letu. Ob tem se seveda zavedamo tudi vse večjih potreb po dodatnih kapacitetah domske oskrbe, ki so primarno v domeni države, kar pa ne pomeni, da kot občina ne moremo ničesar storiti. Poleg možnosti, da zagotovimo in brezplačno prenesemo komunalno opremljeno zemljišče na investitorja, smo lahko tudi aktivni v iskanju načinov, kako spodbuditi gradnjo novih domov in oskrbovanih stanovanj, bodisi v sodelovanju z državo bodisi z zunanjim partnerjem v obliki koncesije. Ena od možnost je tudi povezovanje med posameznimi občinami in sodelovanje v skupnih projektih. Poleg tega smo tudi že pripravili idejno zasnovo projekta vzpostavitve Bivalne enote za osebe z demenco na območju bivše karavle na Plavjah, s katero bi zagotovili 72 ležišč, ki ga moramo predstaviti pristojnim.

Bojan Oblak

 

V novicah