Neoporečna in pogumna drža kardinala Stepinca

Vloga Alojzija Stepinca, blaženega zagrebškega kardinala, je neoporočna, pokončna in brez vsake napake. Veliko je tvegal, da je rešil 535 izgnanih slovenskih duhovnikov. To je poudaril profesor Tino Mamić na kulturnem večeru, ki so ga organizirali Frančiškanski samostan Koper, Klub krščanskih izobražencev Koper, Hrvaško  kulturno društvo Istra iz Pirana in portal Obalainfo.si.

Mamić je govoril o kardinalu Stepincu, ki se je upiral jugoslovanski diktaturi, ustaškemu režimu in komunističnemu totalitarizmu. O tem govori tudi nedavno izdana knjiga založbe Družina, posvečena zanimivi zgodbi o povezavah kardinala s Slovenci. Knjigo je napisal postulator za beatifikacijo Stepinca dr. Juraj Batelja, prevedel pa Mamić.  “Stepinac je bil v takratni Jugoslaviji katoliški prvak ne le Hrvatov, ampak tudi Slovencev, saj je bil prvi med jugoslovanskimi škofi. Bil je simbol vseh kristjanov. Znamenito pastirsko pismo iz jeseni 1945 je eno najbolj pogumnih političnih dejanj v vsej jugoslovanski zgodovini od leta 1945 do 1990,” je poudaril profesor zgodovine Tino Mamić.

Med izgnanimi duhovniki je bil tudi Franc Krašna, ki je Stepinca pred vojno peljal na Kredarico. Stepinac je pri ustaškemu voditelju Anteju Paveliću ostro protestiral, ko so v taborišču Jasenovac ubili sedem slovenskih duhovnikov. Kljub stalnim sporom z ustaškimi oblastmi pa je bil takoj po vojni obsojen v montiranem političnem procesu in poslan v zapor. Ker ga je papež imenoval za kardinala, so jugoslovanske oblasti pretrgale diplomatske odnose z Vatikanom. Kardinal Stepinac je simbol vseh katoličanov nekdanje Jugoslavije, ki so trpeli zaradi komunizma.

 

 

V novicah