Skupna kulturna strategija istrskih občin kot motor razvoja

Še pred koncem leta naj bi občinski sveti istrskih občin dobili na mizo predlog skupne kulturne strategije Kultura.PIKA. Z njo želijo nadgraditi dosedanje sodelovanje na ravni istrske regije. Strategija opredeljuje kulturo kot motor razvoja območja in zastavlja specifična skupna vprašanja, od kulturne vzgoje do skupnih kulturnih programov.

Piran.

Delovno ime za skupno kulturno strategijo Kultura.PIKA predstavlja akronim za štiri istrske občine (Piran, Izola, Koper, Ankaran). Dokument skupne kulturne strategije se je začel s tesnejšim sodelovanjem vseh štirih občin in skupne izjave, ki so jo sprejeli na ravni občinskih svetov. Dokument je nastajal zadnjega pol leta, zelo intenzivno pa od junija dalje, je za STA pojasnil koordinator delovne skupine za pripravo strategije Kultura.PIKA Matej Knep.

Strategija zajema vse istrske občine, saj je eden od njenih namenov negovanje in poudarjanje skupne istrske identitete skozi kulturo. Obenem predstavlja povezovanje na regionalni ravni, ki ga je bilo v preteklosti premalo. “Dejstvo je, da obalno somestje obstaja,” je poudaril Knep ter dodal, da je iz tega izhajala tudi potreba po sodelovanju med kulturnimi ustvarjalci in deležniki v tem prostoru.

Strategija je nastajala vzporedno s kandidaturo Pirana in drugih istrskih občin za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, pri čemer sama kandidatura že vsebuje nekatere od smernic strategije. Morebitna pridobitev naziva EPK bo sicer omogočila pospešeno izvajanje strategije, ki pa je širše zastavljena in bo ostala v vsakem primeru, je jasen koordinator delovne skupine.

Z dokumentom, ki je nastal tudi skozi posvetovanja z javnostjo, želijo nadgraditi obstoječo kulturno ponudbo v skupno vizijo oz. strategijo. Med cilji strategije je doseči razvoj Istre kot bolj prepoznavne in ustvarjalne regije ob ohranjanju kulturnih identitet in tradicij.

“Strategija opredeljuje kulturo kot motor razvoja in povezovanja, pa tudi kot priložnost za mlade,” je navedel Knep.

Med izzivi, ki jih bo strategija opredelila in bi se jih občine lahko lotile skupaj, koordinator delovne skupine tako vidi kulturno vzgojo oz. vzgojo občinstva. Slednje namreč ni razdeljeno po občinah, ampak občani ene občine obiskujejo kulturne prireditve tudi v drugih občinah. Potem so tu še skupni kulturni programi in skupna koordinacija pri gradnji kulturne infrastrukture. Ta bo sicer ostala v domeni posamezne občine, namenjena pa bo celotni regiji.

Kulturna strategija bo poleg tega podlaga za boljšo promocijo starih mestnih jeder, ohranjanje kulturne dediščine, tudi nesnovne, povezovanje s podeželjem ter povezovanje na področju kulturnega turizma.

Skupna kulturna strategija bo nagovorila tudi povezovanje z drugimi sektorji, pomagala pa bo pri mreženju na skupnih projektih in uspešnejšemu pridobivanju evropskih in drugih sredstev za skupne kulturne projekte. Hkrati strategija predvideva tudi večje kulturno profiliranje posameznih mest.

Kot je še povedal Knep, se strategija ne ukvarja s specifičnimi projekti, saj je njihovo realizacijo težko predvideti. Bo pa zato strategija podlaga za konkretnejše akcijske oz. izvedbene načrte, ki bodo sledili njenemu sprejetju.

V novicah